Videokonference v šolah

Videokonference v šolah postajajo vedno bolj razširjene in pomenijo neko novo učno izkušnjo. Povezovanje s strokovnjaki na določenem področju, ki so zelo oddaljeni, je lahko zelo zanimiva izkušnja, saj na ta način lahko učenci podajo vprašanja nekomu, s katerim sicer ne bi mogli priti v stik.

Danes se vsak otrok več ne zbudi z željo, da bi šel v šolo. Ampak, če bi dan tega učenca vključeval obisk drugih otrok iz, denimo Španije, ekskurzijo po pragozdu ali pa intervju astronavta, bi morda lažje vstal iz postelje in se odpravil v šolo.

Glede na to, da ima ZDA že 30. 000 uveljavljenih videokonferenc v šolah, storitvenih centrih, različnih oddelkih vzgoje in izobraževanja, potem očitno ta način podajanja informacij deluje pozitivno.

Videokonference v šolah povezujejo učence in učitelje. Prav tako pa lahko vodijo učence tudi po ekskurzijah na daljavo, ki so seveda finančno ugodnejše in tudi bolj lagodne. Otroci se lahko dobro preizkusijo tudi v znanju tujih jezikov, ko se udeležujejo različnih razprav in se s tem povezujejo še z oddaljenimi šolami. Učenci si tako lahko izmenjujejo različna mnenja, ideje, drugačne poglede…

Za uporabo videokonferenc se lahko razred dogovori tudi tako, da na ta način učenci komunicirajo med seboj in si pomagajo. Pogovor iz oči v oči je bolj koristen, saj sogovorniku lahko postavljamo podvprašanja v primeru, da njegovega odgovora ne razumemo povsem, vemo tudi da se včasih 'natipkano' sliši drugače, kot je bilo mišljeno. Tako lahko učitelj v vsakem trenutku govori z učenci.

V primeru, da so učenci odsotni (na primer zaradi bolezni, oddaljenosti), lahko učitelj vključi v pogovor tudi tiste učence, ki so doma. Tudi razni aktivi, sestanki učiteljev se lahko izvajajo na takšen način. Po svetu je to že kar uveljavljena praksa.  

Problem pa nastane, če učitelj ne zna uporabljati videokonferenc. Zato je prav, da se pred tem dobro seznani s to novo tehnologijo. Ena izmed negativnih strani  so tudi  stroški opreme ter vzdrževanje sistemov.  

Viri:

- http://video-konference.cz/ 

- http://www.utstar.com/column/92.aspx

- http://www.harrisofsaltcoats.co.uk/Video_Conferencing/

Brez računalnika v šoli ne gre...

Pri predmetu  'Računalniško podprto sodelovanje' smo spoznali veliko uporabnih stvari, ki jih lahko uporabljamo v šoli in jih kot učitelji lahko uporabljamo pri sodelovanju z učenci, z ostalimi učitelji ali pa jih pokažemo kot možnost uporabe učencem, ki si na ta način lahko pomagajo pri samostojnem ali skupinskem delu. 

Za učitelja je računalniško podprto sodelovanje zelo uporabno, saj mu lahko olajša poučevanje, omogoča boljšo informiranost, izboljša ure, omogoča boljšo povezanost razreda, obveščanje razreda.

Pri predmetu smo spoznali veliko zanimivih stvari, za nekatere sem slišala prvič. Izmed vseh pa sem bila najbolj navdušena nad Blogom in Google docs. Prepričana sem, da bom oba uporabljala tudi pri pouku; blog za obveščanje učencev o domačih nalogah, o odsotnosti, raznih odpovedih, prav tako pa tudi za obveščanje staršev. Google docs pa bom uporabila za pregledovanje domačih nalog, odpravljanje težav pri domačih nalogah, za skupinska dela učencev.

Smiselna se mi zdi tudi uporaba facebooka pri pouku. Če smo danes že tako globoko zabredli v družbena omrežja, zakaj jih ne bi uporabljali še kot skupina in jim tudi v šoli dali uporabno vrednost? Ne vem pa, če bi se za to odločila tudi sama. Verjetno bi se v razredu za to možnost odločili skupaj. 

Youtube pa je najboljše kar danes premore internet. Zagotovo ga bom v šoli uporabila za prikaz videoposnetkov pri pouku. Zakaj si ne bi pogledali filmčka o tem, kako so Egipčani seštevali števila? Ali pa, na primer, ali je sploh smiselno govoriti o tem, kaj je jedrska elektrarna, če učenec še nikoli ni videl njenega delovanja? Otroku v 6. razredu  osnovne šole zapis v učbeniku, da je "jedrska elektrarna naprava za pridobivanje električne energije (in včasih procesne toplote) iz energije, ki se sprosti pri jedrski cepitvi", ne pove ničesar. Tega si ne zna predavljati. Če ga ne moremo peljati na ekskurzijo, kjer bi si ogledal delovanje, mu lahko posnetek pokažemo na Youtubu.

Z izobraževalnimi igrami morda ne bi izgubljala časa ravno v šoli, vendar bi to lahko naredili za domačo nalogo. Igrati igro se sliši zelo motivacijsko, če pa je ta še izobraževalna, je zagotovo pozitivno. Če bi našla kakšno igro, ki bi spodbujala učence k logičnemu razmišljanju in ustvarjalnosti, bi jo z veseljem priporočala učencem. Lahko pa bi izkoristili čas popoldanskega varstva oziroma kakšnih krožkov,  nadomeščanj...

Danes je pomembno, da je učitelj seznanjen s stvarmi, ki smo jih spoznali pri tem predmetu, saj je prav, da gredo tudi učitelji v korak s časom. Seveda pa je odločitev vsakega posameznika, katera računalniška orodja bo uporabljal pri pouku. Sama jim bo poizkusila uporabiti čim več, saj se mi zdijo izredno uporabne. V današnjem času brez računalniške tehnologije ne gre, zato je prav, da jih izkoristimo tudi za izobraževalne namene.

Viri:
- http://www.ladue.k12.mo.us/spoede/teach-portal/3-5/4th_grade/4bjerk/Missionfor4-B.html 
- http://www.bloggingshiksha.com/facebook-introduces-groups-for-schools-for-school-students/
- http://www.worldtvpc.com/blog/youtube-filters-classrooms/
- http://www.123rf.com/photo_13013765_web--computer-doodles-icon-set--i-love-the-internet-back-to-school-style-sketchy-notebook-doodles-il.html

Družabni zaznamki

Pri brskanju po spletu naletimo na zanimive spletne strani. Zanimive stvari lahko optimiziramo, delimo, shranjujemo ter urejamo sezname povezav. Shranimo lahko povezave do tistih strani, ki si jih želimo zapomniti. Te povezave imenujemo družabni zaznamki.

Za učitelje so na primer lahko uporabimo zaznamke za organizacijo, filtriranje podatkov. Na takšen način lahko organiziramo podatke za različne projekte, učne ure, označimo določene skupine podatkov, si delimo skupne vire podatkov. Učitelji bi z uporabo zaznamkov med seboj lažje raziskali pravilne oziroma pridobili verodostojne podatke. Če se naročimo na novice RRS smo lahko na nekem področju bolj izobraženi oziroma bolje ozaveščeni. Učitelj lahko z zaznamki ozavešča učence o informacijah, ki so povezane s šolo oziroma določenim predmetom. Učenci lahko - če imajo te informacije -, v skupini delujejo bolj povezano, sodelovalno.

    

Ena izmed prednosti družabnih zaznamkov je tudi za srečevanje drugih ljudi s podobnimi interesi. Primeri takšnih strani so: digg, Delicious, StumbleUpon, reddit, in furl. Na teh straneh si lahko izmenjujemo  mnenja, najdemo zanimive članke ali si izmenjamo spletne strani, ki jih najde nekdo drug. Spletne strani lahko označimo s tako imenovanimi 'tagi' in jih na ta način delimo z drugimi. Tako omogočimo lažje iskanje in razvrščanje.

Velika prednost zaznamkov je tudi prostor na računalniku. Zaznamki ga ne zavzamejo dosti, saj se na računalniku shrani le povezava do strani in ne vsebina ali datoteke.

Viri:

- http://izdelava-spletnih-strani-spletnapot.blogspot.com/2011/02/social-bookmarking-socialni-zaznamki.html

-  http://www.knowtebook.com/free-icons-digg-twitter-stumble-rss-delicious-reddit-1476.htm

- http://livesocialbookmarkingsites.com/

Skupinsko urejanje dokomentov

Danes je tehnologija že tako napredovala, da je delo v skupini enostavnejše kot je bilo nekoč. Še nikoli do sedaj nismo imeli tako enostavnega skupinskega urejanja dokumentov. Urejanje dokumentov se lahko uporablja za deljenje datotek, za izmenjavo slik, predstavitev, nalog… Vse to in še več, je danes mogoče preko spleta. Ena od prednosti je tudi ta, da danes lahko ureja en dokument istočasno več oseb hkrati. Tako je seminarska naloga, ki je produkt skupinskega dela, lahko narejena v zelo hitrem času, četudi so ustvarjalci na različnih mestih. 

V šoli se najpogosteje uporabljajo orodja za skupinsko urejanje za delo v skupini. Eden izmed učencev lahko išče informacije po internetu in daje koristne informacije v dokument, drugi pa lahko sočasno ureja dokument v obliki, primerni za oddajo, tretji pa si že lahko pomaga z dokumentom za izdelavo predstavitve. Tako lahko trije naredijo vse za seminarsko nalogo res hitro. Prav tako bi si na tak način učenci med sabo lahko dopolnjevali zapiske iz predavanj. 

Učitelji bi si lahko na takšen način posredovali učne priprave in jih dopolnjevali. Učiteljica lahko s pomočjo teh orodij popravi tudi naloge, seminarske naloge, pomaga učencem pri učenju...

 Sama najraje uporabljam Google docs, in sicer za izdelavo seminarskih in domačih nalog. Delo v skupini je s temi orodji res lažje in predvsem veliko hitrejše. Na ta način privarčujemo tudi pri kilometrih ter iskanju skupnega časa. Verjetno pa jih bom z veseljem uporabila tudi v šoli kot učiteljica.

Viri:

- http://www.techrepublic.com/blog/google-in-the-enterprise/google-docs-gets-custom-text-and-header-styling-at-last/832

-  http://www.123rf.com/photo_12917513_illustration-of-a-group-of-school-children.html

- http://edudemic.com/2012/04/50-little-known-ways-google-docs-can-help-in-education/

Kar je enkrat na spletu…

 Kaj deliti? To je odločitev vsakega posameznika.

Deliti datum rojstva, priimek in ime... Da ali ne? Mislim, da ne. Zakaj? Ker neznana oseba pridobi naše osebne podatke in se lahko začne predstavljati v našem imenu. Posledično lahko zavede naše sodelavce ali prijatelje, okrni naš ugled ter si pridobi dostop do naših informacij, denarja ali slik.

Je to težko narediti? Ne. Le malo nepazljivosti z razkrivanjem gesla za e-pošto ali facebook ter malo spretnosti, pa smo tam… Kraja identitete prek spleta je dosti lažja kot kraja identitete v resničnem življenju. Za ustvarjanje lažnega profila na družabnem omrežju, kakršen je facebook, potrebujete le fotografijo, ime in nekaj osnovnih podatkov. Največ identitet se prek spleta krade javnim osebnostim (politikom in estradnikom), a moramo biti vseeno pazljivi tudi mi.

Potrebno je, da si previden, ko te nekdo direktno sprašuje po osebnih podatkih kot so ime, naslov in telefon. Skrbno varovanje osebnih podatkov je priporočljivo za vse uporabnike, ne glede na starost uporabnika. Pogosto je namreč nejasno, kdo je uporabnik na drugi stran in kdo vse prisostvuje pogovoru.

Deliti slike? Da ali ne?

Ko fotografije objavljamo sami, se moramo zavedati, da s tem ne izpostavljamo le sebe, ampak vse osebe, ujete na njih. Prva stvar, ki jo moramo urediti, je vprašati slikane prijatelje, ali se z objavo strinjajo. Sama se zmeraj prepričam, če so slike primerne za javnost in kaj se zgodi, če v javnosti za vedno ostanejo. Za vsako sliko, ki jo dodam, mi je vseeno kako dolgo je na internetu in kdo jo vidi. Pomislim tudi na to, ali si želim biti soočena z določenimi podatki in slikami, ki jih tam objavljam, nekoč pozneje, na primer na razgovoru za službo.

»Kar je enkrat na spletu, ostane tam. Za vedno.«

Misel, ki je jo je primerno imeti v mislih vsakič, ko dodamo sliko (ali kakšno drugo informacijo) v javnost. Tudi če si kasneje premislimo in izbrišemo, ne moremo vedeti, kam se je razširila, kdo si jo je skopiral, shranil ali poslal naprej svojim prijateljem...

Deliti mnenja/stanja/komentarje?

Deliti mnenja, komentarje... Zakaj pa ne? A spet le do določene meje. Potrebno je biti previden  s podatki, ki povedo veliko o tem, kaj počneš in kje se pogosto zadržuješ v svojem 'off-line' življenju. Naslova šole, kluba, kjer treniraš, kje si zaposlen ali kje se družiš s prijatelji v prostem času, tudi raje ne objavljaj. Če na primer objaviš 'Ta vikend gremo pa z družino na morje', potem vsi vedo, da je hiša prazna… Lahko se zgodi, da to preberejo nepridipravi in medtem izkoristijo priložnosti in oropajo tvojo hišo. Zato je pametno, da se postaviš v vlogo nadlegovalca. Prebereš svoj tekst, preden ga objaviš, in ga popraviš, če naletiš na informacije, ki bi lahko razkrile tvojo identiteto oziroma kje te je mogoče najti.

Prav tako ni primerno preko spleta širiti govoric, obrekovati, žaliti in  širiti neresnic o svojih sošolcih, prijateljih, znancih, učiteljih, starših v svojih zapisih. Splet ni mesto za pranje umazanega perila in obračunavanje pri sporih ali nesporazumih z drugimi.

Deliti slike, mnenja, osebne podatke je smiselno do neke meje. Ta meja pa se je za večino mladostnikov postavila previsoko oziroma je sploh ni. Potrebno je biti seznanjen s posledicami in otroke v času odraščanja obvestiti o slabostih deljenja tovrstnih informacij z drugimi oziroma o delovanju družabnih omrežij. Mislim, da danes eden o drugem vemo preveč. Tudi če z osebo sploh nismo v osebnem stiku, nam spletni stik  pove veliko več, kot smo kdajkoli vedeli o njej.

Ali družabna omrežja zavajajo? Seveda, če ne poznaš meje. Kaj objaviti in kaj ne? Osebno objavljam samo toliko, da bom še zmeraj zanimiva, ko grem z nekom na kavo. Moje objave so neosebne in praktično ne povedo nič o meni. Zelo redko objavim, kakšno dobro pesem ter kakšno sliko, drugega načeloma ne objavljam (izjema so seveda obvezne šolske stvari). Tudi rojstni datum imam skrit. V večini primerov uporabljam svoj nadiimek. Razmišljam tudi, da bi svoje »facebook ime« spremenila, da me ne bi bilo moč najti vsakemu obiskovalcu interneta.

Potrebno se je zavedati posledic in trikrat premisliti, kaj se objavi na splet.