sreda, 5. december 2012

Media sharing

Nekaj primerov strani/programov, ki omogočajo souporabo medijskih datotek.
Spletni sistemi za deljenje video vsebin: Mojvideo, Vimeo, Youtube… Eden najbolj znanih sistemov za deljenje je Youtube, ki omogoča gledanje, objavljanje, komentiranje različnih video vsebin.
Spletni sistemi za deljenje slik: PicasaWeb Album, Slo Foto Snapfish, Flickr…
Flickr je spletna aplikacija, ki omogoča deljenje slik in je eden najzmogljivejših spletnih albumov.

Spletni sitemi za deljenje zvočnih datotek: Audiogalaxy, Podkasti, Pandora, Google Music… Podkast je digitalna vsebina, ki jo je mogoče iz spleta v obliki avdio in video datotek prenašati na računalnik.  

Uporabnost za sodelovanje in za uporabo v šoli

Programe za souporabo medijskih datotek lahko pametno uporabimo tudi v šoli, npr. pri različnih projektih, kjer učenci po končanem delu svoje delo objavijo na enem izmed programov za deljenje datotek. Prav tako lahko tudi domače naloge učenci oddajo na tak način. Glede na to, da bom nekoč učiteljica računalništva se mi zdijo sistemi za deljenje različnih datotek zelo uporabna zadeva, saj lahko na tak način preverjamo ali učenci res delajo, ali delajo pravilno, ali snov razumejo. Učenci si lahko tudi z uporabo drugih - že predhodno objavljenih virov, veliko pomagajo pri spoznavanju različnih novih programov – različni  »tutoriali«. Tako si učenci lahko doma še enkrat ogledajo navodila, ki jih morda v šoli niso dobro razumeli. Kot pa nam je dobro znano, je danes velik problem pri objavljanju neprimernih stvari, zato moramo na to tudi dobro opozoriti učence. Tudi plagiatorstvo je zadeva, ki jo je potrebno izpostaviti. Učenci morajo biti dobro informirani o "+" in "-" pri deljenju medijskih datotek. 

torek, 27. november 2012

Refleksija na sodelovanje pri izdelavi igre v e-Adventure

Članica heterogene skupine sem bila prvič. Sprva se mi je zdelo delo v skupini  zanimivo, vendar nisem prepričana, če je bilo tudi tako učinkovito, kot je delo posameznika.  Občutek sem namreč imela, da kolegici danes tega programa ne bi znali uporabljati. Glede na to, da kolegici nista računalničarki in jima je delo z računalnikom bolj tuje, bi bilo smiselno, da bi se s programom spoznavali  počasneje. Zdi pa se mi, da sta vsaj dojeli koncept dela/priprave, programiranje/ igrice – torej na kakšen način se igrice dela in koliko časa je za to potrebno. Zaradi pomanjkanja časa, sem večino dela za računalnikom opravila sama, kar se mi ne zdi prav. To je bila velika pomanjkljivost dela v heterogenih skupinah. Tudi sama  ta program še raziskujem, tako jima dela nisem mogla prepustiti. Verjetno bi bilo drugače, če bi delo obvladala, in bi ju lahko vodila skozi programiranje igrice. To bi bilo smiselno. Vendar je bilo to v našem primeru neizvedljivo, zaradi pomanjkanja mojega znanja in pomanjkanja časa. 

Ideja pa se mi zdi kljub temu izredno zanimiva, saj je izmenjava različnih znanj in  razmišljanj med vrstniki, zelo uporabna. Nekdo pripomore k delu s kreativnostjo, nekdo z znanjem, spet drugi z domišljijo. Morda bi bila izvedba boljša, če bi najprej individualno spoznali program, torej postopoma, kasneje pa bi to nadgradili še z delom v heterogenih skupinah in ustvarili krajšo igrico. Res bi morda potrebovali dve predavanji, vendar se mi to zdi smiselno, ker je tema izredno zanimiva in že misel na to, da si sam ustvariš svojo igrico, pa četudi kratko, je privlačna.  

petek, 9. november 2012

Varnost na spletu

 

Obljube, vabila in prikrita sporočila

Zaradi poudarjene enostavnosti splet preprosto obožujemo. Vedno več poslovne in zasebne komunikacije zato poteka preko medsebojno povezanih računalnikov, ki nam omogočajo, da se naši opravki zgodijo hitreje, ceneje ter enostavneje. Dogaja pa se, da so vsebine in storitve, ki jih imamo na spletu tako zelo radi, lahko povezane s tveganji, katera mimogrede spregledamo. Večina spletnih tveganj izhaja iz preprostega dejstva, da smo na spletu manj pazljivi, kot bi bili v realnem življenju. Pozabljamo, da imamo opravka z neznanci, ljudmi, ki jih ne vidimo, in z izdelki oziroma s storitvami, ki jih ne moremo preveriti v živo.



VDORI  Tebi neznana oseba dostopa do tvoje računalniške opreme ter podatkov na njej.

SPAM  Sporočila, ki ti vsiljujejo vsebino, katere si ne želiš.

PHISHING  Nekdo ukrade podatke, s katerimi dostopaš do spletnih storitev, na primer spletne banke.

OKUŽBE  Vnos virusov, črvov in trojanskih konjev v tvoj računalnik.

KRAJA IDENTITETE Tebi neznana oseba pridobi tvoje osebne podatke ter se začne predstavljati kot ti.


Na kaj moramo paziti pri uporabi socialnih omrežij?

V zadnjih letih so se predvsem med mladimi uporabniki interneta močno razširila spletna socialna omrežja, kot so Facebook, Netlog, Myspace in podobni. Uporabnik lahko za zaščito svojih podatkov največ naredi kar sam.

Na kaj moramo paziti pri uporabi socialnih omrežij? 
Danes ima že skoraj vsak posameznik vsaj en spletni profil, ki ga uporablja za vzpostavljanje nove mreže poznanstev in ohranjanje že stkanih prijateljstev. Na spletnih omrežjih lahko izmenjujemo informacije, klepetamo v živo, delimo fotografije, videoposnetke in podobno. Prav uporabnost je tista, ki je spletna socialna omrežja napravila tako zanimiva in množično uporabljena.
Vendar mora uporabnik paziti, da ne pride do zlorabe njegovih osebnih podatkov. V ta namen lahko največ naredi prav sam. In kaj lahko stori?
Najprej se mora prepričati, da med nastavitvami svoj profil nastavi pod zasebnega. Tako ima do njega dostop le izbrana peščica ljudi, ne pa vsak uporabnik interneta. Preden si ustvari profil, mora uporabnik preveriti ali je ponudnik spletnega mesta zaupanja vreden in kako skrbi za varnost svojih uporabnikov. Priporočljivo je tudi prebrati pravila uporabe in politiko varovanja zasebnosti, kjer so omenjene tudi informacije, komu so podatki lahko posredovani in ali jih je mogoče trajno izbrisati.

http://varnostnaspletu.si/na-kaj-moramo-paziti-pri-uporabi-socialnih-omrezij