Refleksija na sodelovanje pri izdelavi igre v e-Adventure

Članica heterogene skupine sem bila prvič. Sprva se mi je zdelo delo v skupini  zanimivo, vendar nisem prepričana, če je bilo tudi tako učinkovito, kot je delo posameznika.  Občutek sem namreč imela, da kolegici danes tega programa ne bi znali uporabljati. Glede na to, da kolegici nista računalničarki in jima je delo z računalnikom bolj tuje, bi bilo smiselno, da bi se s programom spoznavali  počasneje. Zdi pa se mi, da sta vsaj dojeli koncept dela/priprave, programiranje/ igrice – torej na kakšen način se igrice dela in koliko časa je za to potrebno. Zaradi pomanjkanja časa, sem večino dela za računalnikom opravila sama, kar se mi ne zdi prav. To je bila velika pomanjkljivost dela v heterogenih skupinah. Tudi sama  ta program še raziskujem, tako jima dela nisem mogla prepustiti. Verjetno bi bilo drugače, če bi delo obvladala, in bi ju lahko vodila skozi programiranje igrice. To bi bilo smiselno. Vendar je bilo to v našem primeru neizvedljivo, zaradi pomanjkanja mojega znanja in pomanjkanja časa. 

Ideja pa se mi zdi kljub temu izredno zanimiva, saj je izmenjava različnih znanj in  razmišljanj med vrstniki, zelo uporabna. Nekdo pripomore k delu s kreativnostjo, nekdo z znanjem, spet drugi z domišljijo. Morda bi bila izvedba boljša, če bi najprej individualno spoznali program, torej postopoma, kasneje pa bi to nadgradili še z delom v heterogenih skupinah in ustvarili krajšo igrico. Res bi morda potrebovali dve predavanji, vendar se mi to zdi smiselno, ker je tema izredno zanimiva in že misel na to, da si sam ustvariš svojo igrico, pa četudi kratko, je privlačna.